Viniška republika je bila kratkotrajna samooklicana državna tvorba, ki so jo razglasili prebivalci Vinice 21. aprila 1919. Kljub temu, da je obstajala le nekaj dni, je postala pomemben del zgodovine Bele krajine in predstavlja zanimiv primer lokalnega upora po prvi svetovni vojni.

Kljub visoki morali in trdnemu prepričanju prebivalcev, je Viniška republika obstajala le tri dni. 24. aprila 1919 sta orožništvo in vojska zadušila upor ter ponovno vzpostavila nadzor Kraljevine SHS nad vasjo. Voditelji republike so bili aretirani, nekateri so bili kasneje sodno preganjani, vendar so se mnogi izognili hujšim kaznim

Po koncu prve svetovne vojne je bilo na območju, ki je prej spadalo pod Avstro-Ogrsko, veliko nemirov. Razpad monarhije in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je prinesel številne politične in gospodarske spremembe. Vinica, ki leži blizu meje s Hrvaško, je bila ena izmed vasi, kjer so se domačini odločili za radikalen korak.

Povod za razglasitev Viniške republike je bil zaplet okoli žigosanja denarja. Nov žig, ki ga je uvedla Kraljevina SHS, je sprožil nemire med prebivalci, ki so menili, da je nova oblast nepravična in zatiralska. Navdih za ustanovitev samostojne republike so Viničani dobili od domačinov, ki so se vrnili iz bojišč prve svetovne vojne in prinesli s seboj napredne ideje.

21. aprila 1919 so Viničani razglasili Viniško republiko. Za predsednika so izbrali 35-letnega Petra Žuglja. Republika je bila ustanovljena z namenom, da bi se prebivalci zavarovali pred krivičnostjo nove oblasti in si zagotovili večje pravice. Viničani so hitro organizirali svojo lokalno oblast in začeli izvajati samostojne ukrepe.